»Pesem skopni na ustnicah in dež in rosa / na oknu na steklenici po grlu skopni / omama na soncu skopni telo ime na vratih / ko odnesejo po zavitem stopnišču / tisto kar je ostalo.«
»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«
»Nočni nomadi smo bili, razpršeni smo tvo-/ rili ozvezdje na zemlji.«
»Pokopati se in trgovati obenem, biti prisoten / povsod, a v polsnu, / kot v zimskem zenitu; brez ponosa, s čistim fokusom.«
»Ne kot človek, / kot bitje med bitji, / kot en sam trenutek / brez smrti, / kot sunek vesolja, / brneč z vesoljem – /z vsem v vsem.«
»Ob njem sem si zaželel, da bi zbirka Pesmi za kukavice izšla neomadeževana od časa, v katerem je nastajala, tudi neomadeževana od rok vseh tistih, ki predstavljajo knjižni sistem in literaturo nasploh, stran od ljudi, ki brezbrižno hodijo po sredini ceste. Za kukavice, je moj polis.«
»Ljudi je treba po njegovih besedah zbuditi iz zasanjanega komfortnega sna.«
»Morali se bomo povzpeti na goro, se postiti / z zrakom.«
»Pred / koncem poletja bo konec sveta. Ostali bomo takšni, kakršni / smo bili.«
»vsi mi, polžrtve / nečesa nerealiziranega, / tvorimo svet.«
»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju